MOJ ANGEL

 

Moj angel

je angel z napako.

V zaprašenem kotu mojega spomina

stara, oljna slika iz otroštva.

Angeli sedijo na oblakih.

Otroški obrazi, zlati lasje,

mili pogledi, bele peruti,

in brez teles.

Vsak ima svojega angela,

ki ga varuje in vodi,

pravijo vse babice tega sveta.

Moj angel

je tisti na robu,

malo drugačen,

ker je slikarjeva roka,

utrujena od barv,

omahnila.

Moj angel 

je angel z napako.

Hodim skozi gozd.

Na vsakem drevesu ptič.

Ljudje so drevesa

in utrujeni angeli počivajo.

Pridem na strmo, zasneženo pot.

Za menoj plaz.

Tečem naprej.

Pred menoj plaz.

Bežim nazaj.

In tečem levo in desno.

Moj angel

je angel z napako.

Včasih malo zaide.

Kadar ga rabim,

ga ni.

Vendar ga ne zamenjam.

Je malo drugačen.