BASEN ZA ZDAJŠNJI ČAS
Tam, na sončni strani Alp,
v nekem vzporednem svetu,
kjer ni ljudi,
živijo le živali.
Nekoč bile so del velikega kraljestva,
a se je kralj postaral,
od življenja poslovil,
in čas se je počasi prenovil.
Živali pa državo svojo so si priborile,
s parlamentom, z vlado,
s predsednikom in pač, s svobodo.
Zdaj sije sonce,
včasih pada dež.
Se sliši smeh,
pa tudi jok živali.
So dogodki bolj in manj pomembni,
prav zdaj potekajo priprave na volitve.
V izboru ožjem za predsednika države
so jelen, konj, lisjak in tudi krokar.
Vsi hočejo se prikazati v lepi luči.
Najbolj se trudi zvit lisjak,
da segel bi v srce živalim,
ves ljudski (beri: živalski) sebe povzdiguje,
in še na orglice igra.
Bolj poduhovljen tihi konj
zdaj tudi že rezgeče.
Gostobesedni jelen pove malo
in vsem kima.
Le krokar zaigra na druge strune
s svojim mračnim kra, kra, kra.
Koga naj volimo, živali?
Pouk te zgodbe znan bo po volitvah.