BASEN ZA ZDAJŠNJI ČAS

Tam, na sončni strani Alp, 

v nekem vzporednem svetu,

kjer ni ljudi,

živijo le živali.

Nekoč bile so del velikega kraljestva,

a se je kralj postaral,

od življenja poslovil,

in čas se je počasi prenovil.

Živali pa državo svojo so si priborile,

s parlamentom, z vlado,

s predsednikom in pač, s svobodo.

Zdaj sije sonce,

včasih pada dež.

Se sliši smeh,

pa tudi jok živali.

So dogodki bolj in manj pomembni,

prav zdaj potekajo priprave na volitve.

V izboru ožjem za predsednika države

so jelen, konj, lisjak in tudi krokar.

Vsi hočejo se prikazati v lepi luči.

Najbolj se trudi zvit lisjak,

da segel bi v srce živalim,

ves ljudski (beri: živalski) sebe povzdiguje,

in še na orglice igra.

Bolj poduhovljen tihi konj

zdaj tudi že rezgeče.

Gostobesedni jelen pove malo

in vsem kima.

Le krokar zaigra na druge strune

s svojim mračnim kra, kra, kra.

Koga naj volimo, živali?

Pouk te zgodbe znan bo po volitvah.