SPOMIN?

Spomin, kako spomin? Aha, kar se mi je dogodilo že davno. Ne davno, lahko tudi predvčerajšnjim. Zakaj ne tudi včeraj, saj to je tudi spomin, tudi pred eno uro. A zakaj samo meni, daj no, lahko tudi tebi ali komur koli, le da je v meni in da se spominjam. Aha, lahko sem nekoč tudi sanjala in se sedaj spominjam. Seveda, to je tudi spomin, prelep! Kdo naj mi zameri? Spomin je spomin.

Poglej, poglej, pa res! Sprehajala sem se po modrem travniku, kar tako, iz veselja, iz radosti.  

Kaj, kaj praviš, po modrem travniku? 

Slabo te slišim, govoriš zamolklo, izgovori vsako črko posebej, momljaš! A kadar se razburiš, povzdigneš svoj glas.

Še vedno vztrajam. Po modrem travniku! Ne veš, da se nebesna modrina razliva po zelenju, ne veš, da se ga dotika, da se z njim pomeša, ga zrahlja, počeše, ljubkuje, boža, mu vdahne svojevrstnost, skoraj milino? 

S poskočnimi koraki sem nadaljevala pot. Vsa sem se prepustila utripu narave, kot začarana, kot otrok sem srkala dar z neba, z zemlje. V otroški razigranosti zagledam dvoje prekrasnih bitij, ki sta sedeli v travnati modrini. 

Zopet modrina! 

Seveda! Mešala se je v prekrasne dolge valovite lase. Žareli so v soncu, modrini, v barvi dozorevajočega pšeničnega polja. In zraven sem zagledala pristrižene črne, skodrane lase, o kako lepo so se tudi ti zlivali z lesketom narave!      

Glej, glej! Sta res fant, prekrasen kot Jazon, in dekle kot Rusalka? Ne, saj to ni mogoče!  Mogoče pa ima močno, robato dekle tako pristrižene lase ali pa ima nežno raščen moški tako bujno pričesko! Skrijem se za bližnji grm. Opazujem, nato se potiho plazim daleč za njunima hrbtoma, po razkošnem travniku, na njuno drugo stran, h grmovju. Še opazujem. Menda nimam prividov? Mogoče pa je nekje zadaj skrita kamera in snemajo film, film iz davne preteklosti? Res ne vem. Le kaj se tukaj dogaja? A vse je tako čudovito. In toliko ljubezni si izkazujeta sedeča pred mano. Je to res, saj sta kot Adam in Eva? Vsa očarljiva, vsa mlada. Res ni potegavščina? Res nista dve ženski? Res nista dva moška? Prijaviti bi ju morala. Kaj, če me zalotijo, da sem ju videla? Saj to je strogo prepovedano. Bom morala res pod smrtonosno injekcijo, če molčim?

Ne, ne! Ne bom! Mogoče, skoraj zagotovo jim bodo ušli Adami in Eve, Jazoni in Afrodite, Venere in Adonisi, Iztoki in Irene, Matički in Nežke, Jerneji in Urške, Primoži in Špele … ZAGOTOVO!