Mojka M. Premru

MOJ ANGEL


   

Ne poznam te, vendar vem, da si.

Prosim, pokaži mi svoj obraz, povej mi svoje ime!

Iščem te. Ne vem, kdo si, kaj si, kakšen si, kje si in kaj počneš.

Je angel skrivnostno, božansko, nedoumljivo bitje? Je eterično nebeško bitje luči brez telesnosti ali bitje s človeškim telesom s pravimi krili, je le prispodoba za človeško dušo, le naš tihi notranji jaz, je naš brat ali tovariš, popotnik skozi prostor in čas? Je duhovni vodnik dodeljen vsakemu človeku za pomoč in tolažbo?

Je angel vonj, občutek, zvok, slika? Je angel božji sel, ki prihaja kot misel, vizija, sanje, kot svetloba na vodi ali oblaku, kot mavrica? Se angel oblači v svilo ali le v mehkost nevidnosti? So njegove peruti lahno prosojne ali svetleče bele, se njegove noge res nikoli ne dotikajo tal, nosi v roki rožo ali meč? Kdaj igra na nebeško trobento? Je nem ali govori le tistim, ki razumejo jezik večnosti? Res ob zori obnemi, da bi prisluhnil molitvam in prošnjam? Zakaj se navadno prikazuje le otrokom? Ga  kasneje, ko odrastemo, ne smemo videti? Je angel res ustvarjen vsako jutro na novo, kot rosa na travi?

Živijo angeli v dimenziji, ki je ljudje s svojimi čuti ne moremo zaznati? Bivajo v ozvezdju Južnega križa ali na severnem zvezdnem nebu? Ali res ne morejo priti med nas, dokler nismo dovolj tiho, da slišimo njihove glasove?

Angeli, res bivate že od vekomaj v devetih angelskih zborih? Zakaj prihajate ali ne prihajate med ljudi? Je vaša naloga, da prinašate spokojnost, upanje in mir? Zakaj je vsakemu Judu dodeljeno ob rojstvu desettisoče angelov, kristjanu le dva - eden ob njegovi desni, drugi na levi strani?


Moj angel. Ne poznam te, vendar vem, da si.

Z menoj ostajaš veliko dlje kot angeli zlate svetlobe, kot kerubi in serafi, kot srčni in notranji angeli, kot veliki nadangeli. Oni so le gostje v mojem življenju. Ti si moj prijatelj in družabnik. Hodiš ob moji strani, ljubeče me varuješ in mi pomagaš preko preizkušenj in preprek, če ti le zaupam. Poznaš me bolje, kot jaz poznam sebe. Ob meni si, še predno te kličem. Govoriš mi skozi moje srce. Besed ne poznaš, saj te ne morejo opisati globine barv in čustev.

Tvoje varstvo je nevidno. Ne zaznavam te. Vem, da te bom čutila, ko bo moje hrepenenje po duhovnem dozorelo. Ti boš moja vez z Višjim. Prinašal mi boš navdih, vsajal vame plemenite težnje, potrpežljivost in pogum. Krepil boš mojo voljo. V tvojih rokah je načrt za mojo popolnost.


Moj angel! Vem, da si. Rada bi te poznala. Prosim, pokaži mi svoj obraz, povej mi svoje ime! Jaz ti podarjam svojo ljubezen, poklanjam svojo hvaležnost. 


 

                             Trg Mladinskih delovnih brigad 9, 1000 Ljubljana,  e mail: info@drustvo-navdih.net