KATERA OBREŽJA ME ČAKAJO, MENE, SANJARKO?
Zdravilka si, ki v duarju na robu puščave
potisne kalam v roke džedi, oviti v črni haik,
da izkriči svojo bolečino.
Odaliska si, ki v mali zeleni oazi
zapleše svoj šihat ob pozvanjanju halhala in šengalov,
da izpove svojo ljubezen.
Jaz sem mavrični most,
ki spaja oddaljena bregova,
listnato drevo,
ki ponuja veje za gnezda,
češnjev cvet,
ki obeta sladek sad,
golob miru,
ki prinaša oljčno vejico,
pojoči zvon,
ki kliče k večerni molitvi,
angel varuh,
ki spremlja starca na poti,
vila sojenica,
ki polaga v zibel srečo,
topla dlan,
ki obljublja varno zavetje.
Kje so tista obrežja, sanjarka,
kjer boš zdravilka sama sebi?
Stopi na visoko goro, ki se dotika sinjega neba,
da preženeš tesnobo duše!
Odidi z divjimi konji, ki dirjajo v visokih travah,
da najdeš mir srca!
duar - beduinsko šotorišče ali naselje
kalam - svinčnik
džeda - stara mati, mamka
haik - velik kos blaga, s katerim arabske in berberske ženske prekrijejo svoja oblačila
odaliska - sužnja, služabnica v haremu
smala - skupaj postavljeni šotori za družino in posadko kakega arabskega poglavarja,
ki ga spremljata med njegovimi potovanji
šihat - plesni stil, izhaja iz Maroka, izvorno erotični ples, s poudarjenim gibanjem bokov,
trebuha in prsi; kasneje postal družabni ples,
ki ga ženske plešejo v krogu družine ali med prijateljicami
halhal - zvončki na nogah, ob gležnjih
šengali - viseči uhani