ANNI  AHMATOVI

Nocoj prišla si z Muzo svojo

čez most srebrnih niti sanj …

Dve duši sta se dotaknili, 

iz skupne čaše nektar pili,

nasičen z bolečino dalj.

Razkošen sij lepote tvoje

še danes dveri src odpira …

Kdor ljubil je, se prepozna v

besedah tvojih, mukah sna,

v vsej mimobežnosti čudes.

Svet se spremenil je, a vendar –

kar že bilo je, se ponavlja …

Ljubezni strast, nit tvoja rdeča, 

brli kot nezgorljiva sveča,

le nje nevredne zapusti.