Marija Zupančič

MLADOST V NEKI SLOVENSKI VASI



Kje je že to! Saj je minilo že več kot pol stoletja od takrat, ko je majhno dekletce prestopilo prag učenosti v mali vasici, položeni med hribčke, z gozdovi na eni strani in z vinogradi in malimi zidanicami na drugi. 

Nižja gimnazija na vasi, kjer se mladostno obdobje zelo razlikuje od mestnega. Le malo otrok pride do četrtega ali vsaj do drugega razreda. V četrtem, mislim, da jih je bilo štirinajst, devet deklet in pet fantov, ki so osem let skoraj vsak dan skupaj prihajali k pouku. Vsak s svojimi sanjami o prihodnosti in s svojimi načrti, ki so ali pa niso bili uresničljivi.

Ko se je to obdobje končalo, so se razkropili. Nekateri so šli v mesto v šole, drugi v uk, nekateri pa kar v službo v domačem kraju. Tako je tudi ona ostala v domačem kraju, dobila službo in bila v pomoč staršem na kmetiji. Srečna je bila, da je dobila zaposlitev, in bila je pripravljena delati vse, kar bi od nje pričakovali. Postala je pripravnica v kmetijski upravi, aktivna gasilka in mladinka. A neka notranja sila jo je vlekla v svet, kjer si je želela spoznati kaj novega, se dodatno izobraževati in postati samostojna.

Kmalu po osemnajstem rojstnem dnevu se odloči. Najde si službo daleč od doma. Odide.

Dolga je pot do tja. Vlak se ustavi na postaji, dekle izstopi. Znajde se v neznanem kraju, med neznanimi ljudmi, v malem mestecu. Z listkom v roki, na katerem je napisan naslov njenega novega bivališča, počasi stopa čez peron, skozi čakalnico, na drugo stran postaje. Od tam se ji odpre pogled na celo mesto in tam jo čaka dolg niz stopnic, po katerih se spusti do prvih hiš. Tam z lahkoto najde naslov z lističa.

Srce ji divje razbija, čuti nek neznani strah, tesnobo, osamljenost. Saj je prvič sama tako daleč od doma. Dvomi, ali je odločitev za to pot pravilna, vendar bo vztrajala pri svoji odločitvi.  



                             Trg Mladinskih delovnih brigad 9, 1000 Ljubljana,  e mail: info@drustvo-navdih.net