KRT IN ČRV

Krt pod zemljo se sprehaja,

hrano išče,

kar pomiga, koj pospravi.

Ko trebušček je lepo napet,

črva tam  rejenega zagleda,

ki je prav tako kot on,

se do sitega najedel.

»To bo slasten poobedek!«

se krtku sline že cedijo.

In črv, v upanju, da bo ušel,

ga prosi,

da še enkrat sonce bi pogledal.

Krt, prepričan v svojo zmago,

prošnje ni odrekel.

Komaj črv svojo tolsto glavo

na svetlobo pomoli,

že se znajde v kljunu ptice,

ki za zarod svoj skrbi.

In kaj uči nas tale zgodba?

Tudi zvitost ne pomaga,

če požrešnost povsod preži.