PRILJUBLJEN PESNIK

Mlad pesnik se zaljubi

v gospo precej košato,

ta v parku vodi cucka,

ki voha rosno trato.

Obline in vdolbine,

prav vse na njej ga mika,

a v pesmih o ljubezni

nezemeljski le štrika.

Potlej sta družno cucka

vsak dan veselo pasla,

gospejina ljubezen

pa ni nikamor zrasla.

Njegovih petindvajset,

pri njej dvakrat toliko,

in njen nervozni cucek,

je dalo čudno sliko.

Ljubezenske izlive

doma je našla mama,

z globino svojih čustev

spoznala: To je drama!

Na nek način prav vsaka

se more stvar prodati,

zakaj vsaj nekaj ne bi

dobil njen sinček zlati.

Sklicala je sorodstvo –

pritekle so tri tete,

sebe je dala stricu,

a tetam pa kotlete.

Sklenili enoglasno:

Iz pesniške solate

napletli bomo sinčku

tri pesniške nagrade.

Sosedov šestnajstletnik,

ki z bendom dela hrup,

naklepal je modernih

popevčic majhen kup.

Od nekdaj pa usodna

za pesnike je smola –

od stihov njih izbranke

imajo raje vola.

Gospo, denarja poln,

– usoda sreče krive –

senilni toplovodar

je speljal na Maldive.

Naš pesnik, zdaj priljubljen,

je zbral ves honorar,

povabil svojo družbo

pred Bakusov oltar.

V jutranjih sivih urah

se mu je sfižil slalom,

obležal je, kjer cucek

je lulal za vogalom.