SONČNI ZAHOD

Kup knjig je brez platnic, naslova

in zgodbe v njih so vse enake.

Enake črke so, besede, stavki –

le konec tu in tam drugačen.

V enega se je prikradla siva miška,

ob drugem se razjoče nežna duša,

in tretji konec je rdeč.

Rdeč je kakor kri, zastava,

rdeč kakor roža, ki se, brez vonja,

baha z lepoto neizmerno,

rdeč je, kot je rdeča dlan,

ko skoznjo žarnica posveti, 

in, kot obleka fina,

ki jo oblekla je devica,

da ne bi videla se vsa rdečica, 

ki jo oblije,

ko se zastava vije

na okopih bojnih.

Še pok in dim, svetloba rdeča.

Zdaj rdeče je nebo neskončno.

Nikjer človeka ni,

nikjer zelene barve,

nikjer ni niti drobne mravlje.

Le vse je rdeče, rdeče, rdeče …